Dugo smo se mučili sa odlukom kamo ćemo za vikend, nakon polarne zime došlo je naglo zatopljenje, snijega je u Julijskim alpama malo a i prognoza za vikend je bila standardno loša. Konačno se u petak dogovaramo za Malu Mojstrovku 2332 m i uspon po Župančičevoj grapi, ako uvjeti dopuste.
Krećemo u subotu, spavanje u Koči na gozdu i u nedjelju 19.02.2012. start sa Vršiča 1611 m.
Početkom veljače 2012. po hrvatskoj je obali puhala dugotrajna olujna bura zbog koje se je zaleđivalo i more.
Citat Crometeo:
Senj je od početka veljače nanizao 13 studenih dana, a to su dani u
kojima najviša dnevna temperatura nije prelazila 0 °C. 7. veljače je
najviša dnevna temperatura iznosila -6.7 °C, a 11. i 12. veljače se
minimalna temperatura spustila do -9.6 °C. Sve to uz olujnu buru koja
je u 15 uzastopnih dana (od 30. siječnja do 13. veljače) imala udare
preko 100 km/h, a u deset dana u tom razdoblju i orkanske udare preko
119 km/h.
U Senju na lukobranu je taj fenomen bio najizraženiji, a kako sam nakon tih petnaest dana bure prolazio kroz Senj evo i slika. Naslage leda na rasvjetnim stupovima su preko 3 metra !!!
Do druge polovice 20. stoletja so alpinisti preko triglavske
severne stene že speljali množico smeri. Edini del, ki je ostajal
neosvojen in je med njimi zbujal strahospoštovanje, je bila t.i.
Sfinga, tristo metrski gladki steber tik pod robom stene. Zaradi
komaj opaznih razčlemb in velikih previsov, je tudi najboljšim dolgo
predstavljala nerešljivo uganko. Če na Sfingo pogledamo z
levega roba Amfiteatra, prodnate krnice sredi stene, nam bo v
profilu namreč pokazala svoj veličastni kamniti obraz, zato so jo
poimenovali kar po starodavni znamenitosti. Sfinga se je tudi na
vrhuncu železne dobe klasičnega alpinizma, sredi 60-ih let
uspešno upirala prvim osvajalcem. Leta 1961 je Alešu Kunaverju in
Kazimirju Drašlarju, v levem delu Sfinge uspelo preplezati prvo smer.
Njen obraz pa je ostajal ne preplezan vse dokler se pod steno na
isto vrv nista navezala Ante Mahkota in Peter Ščetinin. Po številnih
urah naporov sta rešila skrivnost obraza in se vpisala v
zgodovino, saj je smer pomenila najtežji tehnični vzpon v
Sloveniji. Skoraj trideset let kasneje, sta jo povsem prosto preplezala
Gregor Kresal in Miha Kajzelj. Tako so Slovenci še enkrat dobili
svojo najtežjo gorsko smer, tokrat preplezano brez tehničnih
pripomočkov.